Intelektualna lastnina se nanaša na vrsto lastnine, ki izvira iz človekovega intelekta oziroma razuma. To vključuje izume, literarna ter umetniška dela, in uporabljene simbole, imena in slike na področju trga. Intelektualna lastnina je razdeljena v dve kategoriji:

Industrijska lastnina vključuje patente za izume, blagovne znamke, industrijsko oblikovanje ter geografske označbe.

Avtorske pravice zajemajo literarna dela (kot so romani, pesmi in igre), filme, glasbo, umetniška dela (npr. risbe, slike, fotografije in skulpture) in arhitekturno oblikovanje. Avtorske pravice vključujejo pravice izvajalcev v njihovih izvedbah, proizvajalce fonogramov v svojih posnetkih in izdajatelji televizijskih programov v svojih radijskih in televizijskih programih.

Kaj so pravice intelektualne lastnine?

Pravice intelektualne lastnine so kot vse druge lastninske pravice. Ustvarjalcem ali lastnikom patentov, blagovnih znamk ali del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, omogočajo, da pridobijo koristi iz lastnega dela. Te pravice so navedene v 27. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki določa pravico do varstva moralnih in materialnih interesov, ki izhajajo iz avtorstva znanstvenih, literarnih ali umetniških del.

Poleg mednarodnih in evropskih predpisov urejajo pravice te lastnine v Sloveniji še trije zakoni, in sicer zakon o avtorski in sorodnih pravicah, zakon o industrijski lastnini in zakon o varstvu topografije polprevodniških vezij. Pomen intelektualne lastnine je bil prvič priznan v Pariški konvenciji o varstvu industrijske lastnine (1883) in Bernski konvenciji o varstvu literarnih in umetniških del (1886). Obe pogodbi upravlja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO).

Zakaj spodbujati in varovati intelektualno lastnino?

Obstaja več nujnih razlogov. Prvič, napredek in blaginja človeštva temelji na njeni zmožnosti, da ustvarja in izumlja nova dela na področju tehnologije in kulture. Drugič, pravno varstvo novih stvaritev spodbuja zavezanost dodatnih sredstev za nadaljnje inovacije. Tretjič, spodbujanje in zaščita intelektualne lastnine spodbuja gospodarsko rast, ustvarja nova delovna mesta in industrijo ter krepi kakovost in uživanje življenja.

Učinkovit in pravičen sistem lahko pomaga vsem državam pri uresničevanju potenciala intelektualne lastnine kot katalizatorja za gospodarski razvoj ter socialno in kulturno blaginjo. Takšen sistem pomaga vzpostaviti ravnovesje med interesi inovatorjev in javnimi interesi, s čimer se ustvarja okolje, v katerem lahko ustvarjalnost in izum uspeva v korist vseh.